Fluor pod drobnogledom: koristen za zobe, a kakšni so stranski učinki?

Fluor dokazano krepi zobno sklenino in jo naredi odpornejšo proti zobni gnilobi. V nekaterih državah, med njimi v ZDA, ga dodajajo pitni vodi, kar zagotavlja zaščito pred kariesom za široko populacijo. Na drugi strani pa se porajajo pomisleki o stranskih učinkih fluora. Nekatere študije so pokazale celo mogoč vpliv na znižanje intelektualnih sposobnosti otrok.

Zdravstveni minister ZDA Robert F. Kennedy namerava prepovedati fluoriranje pitne vode na zvezni ravni, medtem ko so nekatere zvezne države, tudi Utah in Florida, fluoriranje vode že prepovedale. Ne le to, Kennedy si prizadeva tudi za prepoved izdelkov s fluorom, kot so zobne paste in tablete. Ameriški zobozdravniki so opozorili, da bo njegova politika vodila v katastrofo.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je dodajanje fluora pitni vodi med letoma 1945 in 1999 varno in poceni zmanjšalo pojav zobne gnilobe pri otrocih za 40 do 70 odstotkov ter izgubo zob pri odraslih za 40 do 60 odstotkov.

V Sloveniji fluora ne dodajamo pitni vodi

Fluor so začeli v pitno vodo v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in drugod večinoma dodajati po drugi svetovni vojni.

Kot pojasnjuje profesorica katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo na ljubljanski medicinski fakulteti, dr. Alenka Pavlič, so ta ukrep uvedli, potem ko so raziskave pokazale, da je imelo prebivalstvo na območjih, kjer voda naravno vsebuje višjo vsebnost fluoridov, manj zobne gnilobe. Ob tem profesorica dodaja, da še danes ne naslavljamo vzroka za porast kariesa – velike količine sladkorja v naši prehrani.

"Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) še vedno priporoča fluoriranje vode kot prvo izbiro za zaščito ljudi pred zobno gnilobo. WHO namreč zagovarja zdravstvene ukrepe, ki so dostopni veliki večini ljudi in čim manj pogojeni z okoliščinami posameznika, kot je denimo njegov socialni status," pravi profesorica zobozdravstva.

Slovenija (in druge evropske države) se za tak ukrep nikoli ni odločila. Po besedah Alenke Pavlič je bil glavni razlog majhnost in velika razpršenost vodnih zajetij, zaradi česar bi bilo fluoriranje zahtevno in drago.

Obstajajo pa drugi učinkoviti načini, kako fluor spraviti do ljudi. "Pomembno je vedeti, da imajo fluoridi vlogo predvsem ali zgolj v ustni votlini na površini zob. To pomeni, da ni nujno, da fluor pojemo, popijemo ali kakorkoli drugače zaužijemo," je razložila Pavlič.

Dandanes tako slovenski zobozdravniki ne zagovarjajo več jemanja fluorovih tablet pri celih generacijah otrok, kot je bilo pred desetletji, ampak individualen pristop. Ustrezno terapijo predpišejo le tistim, pri katerih ugotovijo pomanjkanje. "Doktrina je, če se le da, da fluor nanašamo topikalno (na površino) zob, in ga ne uživamo," dodaja profesorica zobozdravstva. Zobozdravniki lahko na primer na zobe nanesejo fluorov premaz, ki se ne sprošča v telo.

Preveč fluora lahko škoduje

Po besedah profesorice Pavlič je dobro imeti pregled nad tem, koliko fluoridov (dodatno) vnesemo v telo, kar je sicer pomembneje v državah, kjer je pitna voda fluorirana. Veliko fluora na primer vsebuje nekatera morska hrana in živalske kosti. V nekaterih evropskih državah, kot sta Francija in Švica, je mogoče kupiti tudi fluorirano sol.

Imajo pa fluoridi, če jih zaužijemo, lahko negativne sistemske učinke. Kot pravi Alenka Pavlič, se ti pogosteje pojavijo pri otrocih, večinoma so posledica uživanja zobne paste, kar zdravniki seveda odsvetujejo.

"Odločitev stroke je, da bi se želeni antikariogeni učinki fluoridov dosegli predvsem s topikalno uporabo fluorovih proizvodov (zobne paste z dodatkom fluora, tablete, lokalno nanašanje), saj lahko dolgotrajno uživanje pitne vode, ki vsebuje povečane koncentracije fluorida, povzroči neželene učinke, med katerimi sta najpomembnejša dentalna fluoroza in pri še višjih koncentracijah skeletna fluoroza," na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, zakaj v Sloveniji pitni vodi ne dodajamo fluora.

"Pri dentalni fluorozi pride do pegaste obarvanosti in nagnjenosti k zobni gnilobi, pri skeletni fluorozi pa do hipermineralizacije in posledične okorelosti ter bolečin v sklepih, kalcifikacije v vezivnem tkivu, krhkosti in deformacij kosti," so opisali na inštitutu.

Vpliv na inteligenco?

Študije so pokazale tudi druge, resnejše posledice prevelikega vnosa fluora. "Daljša izpostavljenost povečanim koncentracijam fluorida je pri laboratorijskih živalih povzročila tudi povečanje jetrnih celic, okvare ledvic, mineralizacijo srčne mišice in spremembe v testisih. Izpostavljenost nosečnic prevelikim koncentracijam fluorida v pitni vodi lahko privede do spontanega splava ali kongenitalnih malformacij," so našteli na NIJZ.

Raziskava o negativnem vplivu fluora na nevrokognitivni razvoj otrok nakazuje možno povezavo med izpostavljenostjo višjim koncentracijam fluorida v nosečnosti in znižanim inteligenčnim količnikom (IQ) pri teh otrocih. Vendar strokovnjaki menijo, da trenutni znanstveni dokazi še niso dovolj zanesljivi. Ob tem poudarjajo potrebo po nadaljnjih raziskavah in previdnost pri interpretaciji obstoječih ugotovitev, pravijo na NIJZ.

Kot dodajajo, je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) decembra 2024 objavila ugotovitve, da se pri koncentracijah fluorida v pitni vodi nad 1.5 mg/l lahko pojavljajo učinki na centralni živčni sistem ploda nosečnice. "V obravnavi je predlog za določitev nižjih smernih vrednosti sprejemljivega dnevnega vnosa fluorida za posamezne populacijske skupine, kot so veljali do sedaj," so pojasnili.

Kennedy napovedal vojno proti fluoru

Ameriški zdravstveni minister Kennedy, ki je nasprotoval tudi cepljenju, medtem ko je v epidemiji ošpic v ZDA letos umrlo več otrok, je fluor označil za "nevaren nevrotoksin". Napovedal ni le prepovedi fluoriranja vode, ampak tudi ukinitev prehranskih dopolnil s fluorom. Ti so namenjeni predvsem otrokom in mladostnikom, ki imajo povečano tveganje za zobno gnilobo zaradi nizke vsebnosti fluora v lokalni pitni vodi, običajno jih je mogoče dobiti le na recept pediatra ali zobozdravnika, je poročala agencija AP.

Ker zvezne oblasti postopoma ukinjajo fluoriranje vode, pričakujejo večje povpraševanje po omenjenih dopolnilih. V Utahu so ob prepovedi dodajanja fluora pitni vodi omogočili dostop do fluorovih dopolnil brez recepta.

Uprava za hrano in zdravila (FDA) pa bo po Kennedyjevih navodilih do jeseni izvedla znanstveni pregled teh izdelkov, z namenom, da jih odstrani s trga. Komisar FDA Marty Makary je dejal, da dopolnila s fluorom predstavljajo tveganje, če jih otroci zaužijejo, saj lahko motijo zdrave črevesne bakterije, ki so ključne za prebavo, in imunski sistem ter zmanjšujejo IQ.

"Prenehanje uporabe fluora za uživanje je odločitev, ki bi jo morali sprejeti že zdavnaj. Približuje nas uresničitvi obljube predsednika Donalda Trumpa, da naredimo Ameriko spet zdravo," je dejal Kennedy.

Njegova politika pa gre še dlje, saj želi s trga odstraniti tudi zobne paste, ustne vodice in podobne izdelke s fluorom. Ti so tako vse pogosteje tarča tožb in pravnih postopkov. Teksaški državni tožilec je že napovedal preiskavo trženja zobnih past s fluorom, ki jih proizvajata Colgate-Palmolive in Procter & Gamble – s pojasnilom, da so trditve podjetij zavajajoče in nevarne.

Za običajno zaščito zob je dovolj uporabljati običajno zobno pasto, ki vsebuje ustrezen fluor.

Kaj je prava mera?

Slovenski zobozdravniki priporočajo uporabo zobne paste s fluorom, za posameznike (predvsem otroke) z večjim tveganjem pa še dodatno zaščito, ki jo bo določil zobozdravnik. Priporočljivo je, da se zobe zaščiti površinsko, in ne z uživanjem fluora.

Zobne paste, ki jih je mogoče kupiti v Sloveniji, vsebujejo ustrezno koncentracijo fluora, pravi profesorica Pavlič. Pozorni moramo biti le na to, da ne kupimo zobne paste brez fluora.

"Pred leti so mednarodna združenja zobozdravnikov spremenila smernice o primerni koncentraciji fluora v zobnih pastah, saj so ugotovili, da prenizka koncentracija ni učinkovita pri varovanju pred kariesom. Praktično vse zobne paste na trgu tako vsebujejo med 1.000 pa 1.450 fluoridov PPM (delcev na milijon). Zobne paste z višjo koncentracijo pa je mogoče dobiti le na recept," pojasnjuje.

Sočasno so zobozdravniki izdali priporočilo, da mora biti količina zobne paste ustrezno majhna. "Pri otrocih do dveh let je to za riževo zrno, pri predšolskih otrocih pa do največ grahovega zrna. Ker dejstvo je, da otroci zobno pasto jedo," še navaja.

Če si bomo zobe umivali po priporočilih, to je vsaj dvakrat na dan vsaj dve minuti, bomo dobili dovolj fluora. Ob tem pa dr. Pavlič dodaja, da fluor lahko zaščiti zobe le do določene mere, zato je pomembno tudi, da ne uživamo preveč sladkorja in da ne jemo prepogosto.